Team building

Kako v slovenskih IT podjetjih medsebojno povezujejo zaposlene?

Če je mreža sledeča...

(vir: Arnes.si)

... kdo (ali kaj) skrbi za povezavo med oddelki?
Računalnik? Skype? Druga orodja za povezovanje?

Če je odgovor "Ja, prav to," mar to pomeni, da njim ni potrebno organizirati timskega sestanka (npr) vsak petek, da se srečajo tudi v živo in si povejo - določene stvari?


Zakaj v prostoru obstaja toliko team building skupin, ki ponujajo svoje storitve prav za to področje (če jih ne potrebujemo)?

Na eni izmed omenjenih strani (brez reklam, prosim) zapišejo, da je delovni prostor velikokrat, če ne vedno, zasičen s stresom, občutkom odgovornosti in napetostjo, ki temu sledi. Posledično je rezultat utrujenost, nepripravljenost za (nadaljnje) sodelovanje in napadalen odnos (in odziv) na so-zaposlene.

Če s(m)o učitelje naučili, da mora v razredu vladati spročeno in varno vzdušje za optimalno delovanje, učenje in napredek, lahko (in tudi bomo) posplošimo, da mora nekaj podobnega vladati tudi v podjetjih.
Menda si vsi želimo sinergije, mar ne? Ne glede na to, kaj počnemo, želimo biti uspešni. In psihologije tako ne izključujemo iz sveta računalništva.



Žal mi je, da nisem vprašala, ko sem imela priložnost, ampak... menda bo še kakšna. :)

Za vedno, internet?

Naša preljuba socialna omrežja. Še z druge perspektive.

Pred časom sem si ogledala tole epizodo na Fox Crime in se zadnjič, ob besedah na predavanjih (in vajah), spomnila prav na tole... Cela epizoda je bila namenjena "širini" interneta, s poudarki na narcizmu, pomenu življenja in zakaj sploh to delamo. S seveda psyho vsebino - objave na medmrežju omogočijo osebi na robu (milo rečeno) zlorabo, in posledično, zločin.

Kje pa je meja? Kdaj postane simpatična objava na t.i. zidu nadležna in neokusna?
Kdo to določa?

Občutek, da nikoli več ne boš sam

Dnevnikov članek o "prodaji" fotografij, ki jih bodo uporabiniki naložili na Instagram.

Ima še kdo "kurjo kožo"?

Fejst bukov*?

Vsi imamo (vsaj) Facebook-ov račun. Poleg tega še Twitt-amo, "čekiramo" MySpace in potem, ko preverimo vse, gremo lahko zvečer samo še spat. Energija je potrebna, da se naslednji dan ponovno lahko lotimo preverjanja vseh družabnih omrežij, na katera smo vpisani.

Na kavi se dobimo prek fejsbuka, tvitnemo si, kdaj bo kosilo, prek majspejsa pa si razbremenimo možgančke ob najnovejši plejlisti, ki jo je naložil kolega...
Tehnologija gori, doli, naokoli omogoča veliko zabave in alternativnih možnosti komunikacije ter interakcije (danes se že trudimo dodati tudi chatu prek fejsbuka osebno konotacijo). Glasek, ki vpije, da vse kar gre na internet, tam tudi ostane, je ... zamrl. Bil preglašen. Nima več vrednosti.
Vsi vse vemo o vseh. Je s tem kaj narobe?

Zakaj sploh potrebuješ zasebnost? (Itak) si misliš, če jaz vse vem o vseh, ni problema s tem, če drugi vedo vse o meni. Če bi slučajno komu prišlo na misel, da bi se igračal z mojimi podatki, imam jaz na voljo njegove. Milo za šampon. Ha!
Sicer pa... Sploh še lahko govorimo o zasebnosti, če se pa poznamo že s prijateljem prijateljice, katere mama je lajkala povezavo tvojega brata, ker je ta šeral povezavo za njeno hči, čerpav ga še nikoli nismo videli v živo, niti mu ponudili roke, se mu nasmehnili oz. niti nismo bili v daljni bližini temu človeku.
Vedeti vse o vseh je popolnoma javen dostop do ne-več-zasebnih podatkov, tako da ... ker je vsa zasebnost razkrita, že težko sploh definiramo, kaj je.

Moje mnenje je, da so družabna omrežja odličen kraj za spotikanje ob mnenja, ki so večja od osnovne potrebe po hrani in uriniranju.
Moje mnenje je, da so družabna omrežja zelo dober kraj za organizacijo dogodkov, deljenje in razširjanje glasov o tem.
Moje mnenje je, da so družabna omrežja dober kraj za promocijo ustvarjalk/ustvarjalcev, ki se želijo poleg osnovne službe ukvarjati še z nečim, bolj ... izpopolnjajočim.
Moje mnenje je, da so družabna omrežja soliden kraj za deljenje in razkazovanje fotografij iz popotovanj in krajev, ki smo jih obiskali.
Moje mnenje je, da so družabna omrežja (rahlo) neprimeren kraj za izražanje čustvenih izpadov, ki nimajo niti začetka, kaj šele konca.
Moje mnenje je, da so družabna omrežja zelo neprimeren kraj za objavo fotografij lastnih otrok v banji, kopalkah, postelji ...
Moje mnenje je, da družabna omrežja niso nadomestek za življenje in niso enaka dnevniku, v katerega zapišeš vse plesnive oslarije in kompenzacije za družabne stike, ki ti padejo na pamet. S tem mislim predvsem stanja v obliki: "Grem jest. Dobr tek",  "Pa gremo oddelat do 2h pol pa frej al kaj"

Ampak to je samo moje mnenje. Jaz sem pa le 1000strani velik podatek pri operaterju/skrbniku socialnega omrežja.

Poleg že omenjenih socialnih omrežij poznamo še malomorje drugih, naj jih omenil le nekaj:
- academia.edu = zame super uporabna, saj na njej najdem velikokrat prav članke avtorjev, ki jih iščem,
- anobii.com = sicer še na listu "to do, to join & experiance" prav zaradi veselja do branja, enako velja za librarything.com,
- diaspora.com = super všečna zaradi ideje ne-zbiranja osebnih podatkov
- flicker.com = da zadovoljimo vizualno komponento, ki nam, dekletom, baje tako manjka in ustreza,
- facebook.com = nevem, če sploh lahko šteje, ko ga imamo pa že vsi - ni več tako zelo posebno, če si pridružen,
- filmaffinity.com = ker Fox nikoli ne uspe predvajati želenega, tako hitro kot bi si želela, je treba najti informacije in extra podatke na spletu. Poleg tega več oči, več vidi?
- linkedin.com = kot ena najbolj navdušujočih strani, po mojem mnenju. Združuje nekakšen portfolio formalnega in neformalnega znanja, spekter izkušenj in možnost povezovanja znotra/zunaj stroke.

Trenutno mi najbolj služita prav facebook.com in academia.edu - prvi zaradi ... hm... navade? :/ in drugi zaradi potreb na fakulteti.


***

Vedno spotikajoče vprašanje pa je še vedno: družabna, družbena ali socialna omrežja?
ZRC SAZU odgovor


___________
* fejst bukov naslov se nanaša na bukova drva, ki so zgolj in samo bukova, zato so fejst bukova (*sarcasm*).

Souporaba in deljenje medijskih datotek

 ... in to ne deljenje ("split") na delčke, ampak omogočanje souporabe in dostopa do datotek, ki so bile v nekem trenutku "samo" naše, v naslednjem trenutku pa smo z nekaj kliki omogočili prijatelju, celi skupini ali pa celi internet združbi, da dostopa do nje.

Vsi poznamo YouTube. Pa Facebook. Pa GenSpot. Kaj pa Vimeo? Pa Grooveshark? Pa Flickr?
Kaj pa... in pa... pa... ?
Mnogo sistemov omogoča vsem, tudi neizkušenim, uporabnikom, da hitro in enostavno naložijo in/ali delijo svoje vsebine na spletu in s tem omogčijo ogled drugim. Zadeva se meni osebno zelo dopade, le malček grozljivo izpade, ko strica Googla prosimo za pomoč pri iskanju vseh teh programov. Enormno ogromno veliko jih je!
Kaj potem vpliva na to, da nekdo začne enega uporabljati? Da se mu prikupi? Da ga sploh opazi?
Če damo en primer: Grooveshark ali Jango? Ali raje Last.fm?
Najbrž vpliva, če tvoj prijatelj že uporablja enega izmed njih. Dodano vrednost dobi, če ima znotraj sistem za raznorazne mogoče povezave in "uvoze" v druge oblike. 

http://teachertube.com/
http://deljenjemedijskihdat.wikispaces.com/Uporaba+SDMD+pri+pouku

Uporaba pri pouku z uporabo le delčka domišljije omogoči novo dimenzijo učenja. Na YouTube-u najdemo 1000 in en 1 posnetek na temo: "how to", poleg tega nam postreže tudi s predstavitvijo človeka, rastlin, kako zvežemo električni tok skozi baterijo in podobne... Pomaga lahko kot uvodna motivacija, kot dopolnitev jedrnega dela učne ure ali pa kot sredstvo za urjevanje ter ponovitev. Last.fm in Jango ter Grooveshark lahko posredno vključimo bodisi v poučevanje glasbe, bodisi v ozaveščanje o avtorskih pravicah. Lahko se načrtuje aktivne odmore s pomočjo glasbe...
Pomemben je tudi vidik, da učenci dodajajo vsebine in s tem tudi izkazujejo svoje znanje, na nek način jih lahko preko tega tudi preverjamo (morda tudi ocenimo?).

Poudarila bi, da človek nima domišljije le za lepo. Ni uporabna le pri prostem spisu v osnovni šoli, temveč služi pri vseh mogočih in nemogočih stvareh. Tudi pri uporabi in vključevanju različnih sistemov za souporabo datotek je zelo koristna.

Ta in pa fleksibilnost (open mind).   

IKT v osnovni šoli?

Kako in s čim se povezovati? Si olajšati sodelovanje in ustvarjanje skupnih dokumentov? Se moramo za to, da pripravimo, npr. individualiziran načrt, res dobiti vedno skupaj v enem prostoru in pisati (morda dolge ure), dokler nam ne uspe?

Spodaj napisano je predvsem moje mnenje. Ki se lahko razlikuje od drugih mnenj. Veliko nas je na temu svetu, in vsak ima vsaj eno mnenje o določeni stvari. Številni imajo več kot le eno. Zato poudarjam: ko jaz razmišljam, prihaja ven tako mnenje... Ko ti razmišljaš, se ustvarja morda drugačno mnenje.

In prav je tako!

Torej, programi, ki omogočajo skupinsko soustvarjanje dokumentov? Plusi in minusi? Ogromno jih je, tako enih kot drugih. Kot tudi programov, ki se jih lahko poslužimo.
Nedolgo nazaj sem imela možnost vpogleda na delovanje šolskega kolektiva v nekaterih situacijah. In to mi je dalo misliti... Nas, kot študente in študentke specialne in rehabilitacijske pedagogike učijo, da je soustvarjanje proces, ki poteka simultano med ljudmi (timom). Malce bolj ohlapno je definirano, ali mora to potekati prav v enem prostoru? Veliko strokonjakov bi reklo: seveda! In imajo najbrž kar prav. Skupinsko "zasedanje" omogoča izražanje tudi skozi neverbalno govorico, manj je možnosti za napačno interpretacijo in nasploh, za napake. Po drugi strani pa ima, npr. delovna skupina, ki sestavlja načrt za vpeljavo bolj kakovostne prehrane v jedilnik šole, tudi svoje življenje in družino in opravke in..., ki zahtevajo njihov čas. Tako da imajo prav tudi tisti, ki podpirajo uporabo pripomočkov, pri čemer ti olajšajo ter predvsem poenostavijo delo.

In spet, če smo si do neke mere olajšali delo s tem, da smo ustvarili zapis na internetu, si ga hkrati tudi zakompliciramo, saj moramo za vse dokumente, ki jih ustvarjamo prek računalnika, prek programov, ki podpirajo internetno deljenje in ustvarjanje, ustrezno zagotoviti tudi varnost.
V kakšni obliki in do katere mere? V obliki gesel, omejenega dostopa?
Vsekakor nas mora voditi kodeks varovanja osebnih podatkov. Ampak, v ozadju misli nam zvočklja opozorilo, da vse,  kar gre na internet, tam tudi ostane...
Kateri programi oz. internetna okolja nam zagotavljajo dovolj veliko zaupnost, varnost pa vseeno dovolj enostavnosti, da je uporaba omogočena tudi za tiste, ki z računalnikom nis(m)o najboljši prijatelji?

Mnenja sem, da se moramo zbližati z računalnikom vsaj do te mere, da bomo znali hoditi s časom vštric, znali, npr. objektivne informacije z nekega diagnostičnega testa, spraviti v e-obliko, jo pokazati sočasno drugim kolegom in sodelavcem, a hkrati ostali tako na trdnih tleh (ne v oblaku*), da bomo zahtevali srečanje ob kavi in združili ugotovitve v enem ustvarjalnem dialogu, kjer se bodo kresale ideje in načrti za nadaljnje delo. In potem se lahko ponovno preselimo v oblak.

Programi, ki omogočajo skupinsko delo:
- dropbox,
- googledrive,
- ... (?)

 *opomba - oblak: ima več pomenov, v zapisu ciljam na vse pomene.

Moj pogled na skupinsko ustvarjanje didaktične igre

Z moje strani je bilo vsekakor bolj odkrivanje, pa vendar...

Kolegica s smeri računalništvo-matematika (v nadaljevanju: šefica :) ) se je zelo potrudila in "svoji" skupinici zelo nazorno, jasno in z enostavnimi besedami povedala, za kaj se pravzaprav gre. Študentke smeri MA-RA so imele namreč nalogo, da nas, blažene nevedneže, popeljejo v svet ustvarjanja didaktične igre s pomočjo razvojnega okolja e-Adventure. Čeprav le-ta v opisu zagotavlja, da gre za oblikovanje in zasnovo enostavnejših izobraževalnih iger, lahko zagotovim, da temu ne gre verjeti niti s pogleda z letala...

Kolegice so imele izredno težko nalogo!

Za šefico naše skupine ne vem, jaz sem se zelo zabavala; sicer sem zgolj opazovala, ampak vsekakor zaradi tega nisem nič manj odnesla (v smislu, da se ne bi nič naučila).

Okolje za razvoj izobraževalnih iger ponuja ogromno in še več. Verjamem, da igre, ki so zasnovane kot magnet za $$$, vsebujejo še več, ampak je tudi ta program zelo dober. Ko ga enkrat spoznaš in ga spraviš v mezinček – ko ga obvladaš…
Seveda ob opazovanju osebe, ki zna delati v tem okolju, vsakega prime, da bi tudi sam poskusil, dobi 1000 in 1 idejo za scenarij, sceno, dialoge… Pri tem pa pozabi, da vsako ekspertno znanje potrebuje več kot le en pogled na okolje. Nihče ne zna v enem dihu sprejeti vsega znanja tega sveta, in prav to bi bila ovira tudi v tem primeru. Da bi se zares spoznala s tem okoljem, bi potrebovala čas. Kar nekaj časa. Vsekakor pa potrpljenja. Ker mi iz tega področja, navkljub interesu, manjka zelo veliko predznanja in predvsem izkušenj, bi kaj hitro naletela na nove in nove ovire. Ki bi zagotovo zamajale moj entuziastičen pristop in navdih za dokončanje igre…

Vsekakor bom okolje pokazala bratu. :) Ta bo zaradi ambicije po nadaljevanju študija na FRI veselo pograbil vse informacije, ki jih imam, jih dopolnil in kaj kmalu me bo on poučeval o tej temi.

Za konec bi dodala le še nekaj o delu v skupinah... Sodelovanje v heterogeni skupini (t.j. v skupini, kjer imamo posmazniki različno predznanje o neki temi) mi je bilo zelo všeč, že zaradi samega spoznavanja in povezovanja.
Pri tej nalogi je bil vseeno morda prepad med nami, nepoznavalci izobraževalnih iger in študenti RA, malce prevelik. Tako sem jaz doživljala situacijo, a tudi iz tega potegnila marsikaj koristnega. Izmed tega tudi izkušnjo, da prav zares ni vseeno, kdo je s kom v skupini. Učitelj mora načrtovati tudi to. Me smo imele srečo, da je šefica zaznala naše šibko predznanje in primerno temu tudi pristopila k nam. Ni nujno, da bi enako reagirali tudi učenci v razredu. Pravzaprav se mi zdi, da tega niti ne smemo pričakovati od njih.
Do neke mere je prav, da se izkažejo v svojem znanju, stopijo v vlogo tutorja vrstnikom, a vseeno - imajo tudi oni pravico do učenja in odkrivanja novih znanj in spretnosti.

Prostovoljno delo - okrog in okoli -

Slovenija kot ena izmed boljših držav na področju prostovoljstva ponuja ogromno možnosti na tem področju. Za prostovoljno udejstvovanje, za kvalitetno preživljanje prostega časa in za morebitne izkušnje za naprej... 

Upravljanje socialnih omrežij
Organizacija: Zavod za novodobno izobraževanje
Kontaktna oseba: Linda Berčič
Telefon kontakta: 040 436 830
E-naslov kontakta: zni@zni.si

Citiram:

smo Zavod za novodobno izobraževanje, nevladna in nepridobitna organizacija iz Maribora, ki se ukvarja z spodbujanjem aktivnega vključevanja posameznikov v družbo in trg delovne sile ob promociji načel vseživljenjskega učenja.
Za svojega sodelavca/-ko iščemo osebo, ki bo za nas oblikovala, spremljala in vzdrževala različna socialna in druga spletna komunikacijska omrežja.

V kolikor v zgoraj opisanem delu zase vidiš priložnost za profesionalno in osebno rast, za obogatitev svojega znanja, veščin in kompetenc, če ti je delo s socialnimi omrežji v veselje in ti komunikacija oz. povezovanje z ljudmi iz različnih kulturnih, socialnih in nacionalnih okolij v tujem jeziku ne predstavlja ovire, te veselo vabimo, da se pridružiš našem delovnem kolektivu.

Z lepimi pozdravi,
ZNI Team

Družabno zaznamkovanje

Meni osebno precej nepoznana zadeva, ampak zaradi tega prav nič manj zanimiva od drugih tem CSCL-ja.
Torej, kaj so družabni zaznamki?

Slovenska Wikipedija uvršča družabne zaznamke med Družabno programsko opremo, ki je definirana kot na spletu osnovana programska oprema. Poleg družabnih zaznamkov v Družabno programsko opremo spadajo tudi blogi, wiki sistemi, orodja za socialna omrežja, družabne knjižnjice (discogs.com, imdb.com in LibraryThing), ter mnoga druga (zelo) zanimiva orodja, ob katera se bom spotaknila kdaj drugič.
Družabne zaznamke formiramo preko različnih, temu namenjenih, spletnih strani, ki omogočajo objavo seznamov priljubljenih spletnih strani, brskanje med njimi - svojimi in tujimi - in povezovanje z ljudmi, ki imajo podoben interes.

Najbolj uveljavljena na tem področju so spletna mesta digg, Delicious, StumpleUpon, reddit ter furl, ki je kasneje prešel v roke Diigo ter še (skoraj) neskončno mnogo drugih...

Superplus pri družabni zaznamki je, da ni potrebnega x na x prostora na računalniku, saj se vsebine, niti datoteke, ne shranjujejo, ampak se shranjuje "le" povezavo do spletnih vsebin. Le-tem lahko dodajamo opise (metapodatke), tako da drugi uporabniki lahko s hipnim pregledom opisa vedo, kakšno vsebino ima zaznamek. Ang. Wikipedia definira komentiranje in vrednotenje zaznamkov s pomočjo: komentarjev, glasov za/proti uporabnosti zaznamka in glede same kvalitete le-tega, ali pa s pomočjo tako imenovanih "tags" - oznak -, ki lahko formirajo folksonomijo.

Folksonomy is also called social tagging, "the process by which many users add metadata in the form of keywords to shared content". - Golder, Scott; Huberman, Bernardo A. (2006). "Usage Patterns of Collaborative Tagging Systems". Journal of Information Science 32 (2): 198–208.

Fina reč pri družabnih zaznamkih je, da jih lahko označimo le zase, jih delimo s specifično skupino oziroma znotraj določenega omrežja, ali pa preprosto delimo - z vsemi. :)
Pregledovanje zaznamkov si lahko olajšamo z izbiro "kronološke razvrstitve", glede na "oznake" ali pa kar prek ključnih besed v iskalniku ("search engine"). Sicer nekatera spletna orodja oz. spletne strani omogočajo le razvrstitev zaznamkov glede na skupino/kategorijo, vsekakor pa je iskanje velikokrat hitrejše in lažje, če zaznamke pregledujemo v kombinaciji kategorije-ključne besede/oznake.
Ker gremo vsi s časom naprej, so se tudi spletna orodja za družabne zaznamke razvila in dodala k svojim osnovnim storitvam še mnoge druge možnosti in dodatke, ki jih primarno povezujemo s socianimi omrežji. To so npr. deljenje, uvod/izvoz v brskalnike, pošiljanje preko e-pošte, ...

Kaj pa naj s tem počnem v šoli?
Če je uporaba in delo na računalniku že meni veliko motivacijsko sredstvo, kaj dogaja šele otrokom, ko delajo z in na računalniku? Nikakor ne smemo zanemariti, da so učenke ter učenci danes pravzaprav otroci moderne tehnologije. Učenci in učenke se bodo zato veliko lažje, hitreje, predvsem pa raje učili, če bomo uporabljali vse nove "modne muhe" in jih morda pri tem presenetili morda še s kakno najnovejšo finto. Social bookmarks so definitivno uporabno spletno orodje, ki bo z malce premišljeno in domišljeno uporabo ustrezno motiviralo učence in učenke in jih pripeljalo do številnih učnih ciljev, ki smo si jih zastavili v letni učni pripravi.

Recepti so uporabni le v kuhinji, nikar ne posegaj po njih tudi v razredu!

Zaznamke lahko za začetek mi razvrstimo glede na potrebe pri določenem predmetu, kasneje pa damo nalogo učenkam in učencem, da sami iščejo in "zaznamkujejo" povezane vsebine na spletu.
Uporabi možgane in domišljijo, postavi se na trepalnice - le tako boš prišel-a do otroka in mu odkril-a svet znanja.

Z aktivno uporabo družabnih zaznamkov se učijo oni kot tudi mi. Učitelji in učiteljice nis(m)o absolutni vir resnice, smo soustvarjalci in soustvarjalke ter raziskovalci in raziskovalke v procesu učenja. Do konca življenja in naprej.

* * *

Uporabljeni viri in ostali koristni viri:
-http://delicious.com/
-http://www.xmarks.com/
-http://weheartit.com/
-http://pinboard.in/popular/
-http://www.searchenginejournal.com/?s=social+bookmarks&submit=Go
-http://web2tutorial.wikispaces.com/social_bookmarks
-http://www.4teachers.org/
-http://notestar.4teachers.org/
-http://www.classroom20.com/forum/topics/social-bookmarking-for 
(*note2myself: forumi so topsh-t!)

Varnost na spletu

Internet in brskanje po spletu je danes že tako navadna in vsakdanja stvar, da nihče niti ne pomisli, kako bi brez njega oziroma kako bi izgledalo, če bi šlo kaj narobe.
Ob omembi "varnost na spletu" prhnemo in zavijemo z očmi, mislimo pa si: vem vse o tem, meni se ne more zgoditi nič navedenega/nevarnega!

Dokažimo, da res že vse vemo o varnem deskanju po medmrežju... :)

Spletna stran Varni na internetu ob naraščajoči številki uporabnikov družabnih omrežij ponuja 7 pravil za varno uporabo:

1. Poskrbi za ustrezno zaščito svojega računalnika – namesti požarni zid in protivirusni program, vse potrebne popravke operacijskega sistema in najnovejšo verzijo spletnega brskalnika.
2. Za dostop do družabnih omrežij nikoli ne uporabljaj javnih računalnikov (cyber cafe, knjižnice) ali nezaščitenih brezžičnih omrežij.
3. Če vas prijatelj na družabnem omrežju prosi za denarno pomoč, se najprej (osebno, po telefonu) prepričaj, ali je res tvoj prijatelj in dejansko potrebuje pomoč.
4. Pozorno spremljaj prošnje za pomoč in ostala nenavadna sporočila preko družabnega omrežja; zlasti od oseb, s katerimi imaš navado komunicirati drugače – osebno ali po telefonu.
5. Kadar pomagaš, pomagaj po uradni poti – s posvetovanjem s svojo banko ali kontaktiranjem slovenske ambasade oziroma ambasade katere koli članice EU, če so težave prijatelja nastale v tujini.
6. Na prošnje za pomoč odgovarjaj samo v slovenščini in opazuj, ali tvoj »prijatelj« razume.
7. Na tej točki pa smo napoteni na dodatno branje, in sicer na zelo (prav zares zelo) simpatično zloženko Informacijskega pooblaščenca RS, ki z zelo dinamično in barvito razporeditvijo informacij svetuje: "Kako uporabljati facebook... in preživeti?"

Uporaba računalnika (povezanega na svetovni splet) se v današnji moderni, potrošno naravnani družbi, premika zelo nizko v starost posameznika. Otroku ne moremo preprečiti uporabo računalnika, in s tem posledično spleta, že iz ugovorov kot so: "Vsi drugi ga lahko, zakaj jaz ne?!", "Kako pa naj najdem vse te podatke za domačo nalogo, referat, naravoslovni dan...?", postavi pa se tudi vprašanje, kako naj potem otrok kar naenkrat zna uporabljati računalnik kot orodje za iskanje informacij, če mu še do včeraj nismo dovolili niti pogledati računalnika?

Spletna stran Safe.si je en najmočnejših in najbolj poznanih projektov s področja varne uporabe interneta, ki se v naši državi izvaja pod okriljem Fakultete za družbene vede, ARNES-a, Zveze prijateljev mladine in Zavoda MISSS. Projekt je financiran s strani Generalnega direktorata Connect in Ministerstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
S ciljno skupino: otroci in mladina, je odličen vir informacij tudi za odrasle, učitelje, starše... Za vse, ki uporabljajo internet, za vse, ki želijo izvedeti kaj več o varnosti na spletu. Prav tako pa je namenjen tudi ljudem, ki vzgajajo in izobražujejo mlade uporabnike spleta, da so pozorni in osveščeni o tem, kaj vse internet zares je.

V osnovni šoli s prilagojenim programom se s poučevanjem vsebine Varnost na spletu srečamo zgolj posredno. Očitno je vsebina še vedno zelo prepuščena izbiri učitelja in tega, koliko se zdi to pomembno njemu osebno. Možnost vpletanja teh vsebin je seveda ob vsakem stiku z računalnikom, bolj namensko pa lahko izkoristimo čas, ki je namenjen predmetu Računalniško opismenjevanje - 4., 5. in 6. razred, v vsakem razredu po 1 uro, pri izbirnemu predmetu Računalništvo za tretjo triado ter v sklopu predmeta Tehnika in tehnologija.
Ugotovili smo, da je veliko odvisno od učitelja, še posebaj, če s predpisom ni posebaj določenih smernic za poučevanje teh vsebin. Pa vendar... Specialni in rehabilitacijski pedagog, kjerkoli je zaposlen, naj bo subtilen in odprt za te vsebine.

Računalnik je sredstvo današnjega in prihodnjega časa. Znanje iz tega področja prinese veliko zabave in kvalitetnega raziskovanja, vendar pa po drugi strani neznanje... tako kot vsepovsod drugod, prinese možnost zlorabe.

Uporabljeni viri in dodatni viri za branje o tej vsebini:
https://www.varninainternetu.si/
http://www.safe.si/
http://www.spletno-oko.si/
https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/brosure/Kako_uporabljati_FB_in_preziveti_tisk__v2_-net.pdf
http://www.safekids.com/kids-rules-for-online-safety/
http://www.fbi.gov/fun-games/kids/kids-safety
http://www.fbi.gov/stats-services/publications/parent-guide

"Štih proba"

Niti ni o sošolcu iz osnovne šole, ki se je pisal tako, niti ne z namenom poškodovati koga (torej za-štih-ati)... Le z namenom, da preverim, kako se Blogger razlikuje od dobrega in preverjenega Wordpress-a.

Prva objava je vedno dolgočasna. Po defaultu in po vseh teorijah, ki govorijo o blogganju. Prisežem.
Pri tem naj omenim, da verjamem v decembrske dobre može in v reinkarnacijo...

Kje si pa torej ti? Si upaš stopiti na pot z menoj?