Z moje strani je bilo vsekakor bolj odkrivanje, pa vendar...
Kolegica s smeri računalništvo-matematika (v nadaljevanju: šefica :) ) se je zelo potrudila in "svoji" skupinici zelo nazorno, jasno in z enostavnimi besedami povedala, za kaj se pravzaprav gre. Študentke smeri MA-RA so imele namreč nalogo, da nas, blažene nevedneže, popeljejo v svet ustvarjanja didaktične igre s pomočjo razvojnega okolja e-Adventure. Čeprav le-ta v opisu zagotavlja, da gre za oblikovanje in zasnovo enostavnejših izobraževalnih iger, lahko zagotovim, da temu ne gre verjeti niti s pogleda z letala...
Kolegice so imele izredno težko nalogo!
Za šefico naše skupine ne vem, jaz sem se zelo zabavala; sicer sem zgolj opazovala, ampak vsekakor zaradi tega nisem nič manj odnesla (v smislu, da se ne bi nič naučila).
Okolje za razvoj izobraževalnih iger ponuja ogromno in še več. Verjamem, da igre, ki so zasnovane kot magnet za $$$, vsebujejo še več, ampak je tudi ta program zelo dober. Ko ga enkrat spoznaš in ga spraviš v mezinček – ko ga obvladaš…
Seveda ob opazovanju osebe, ki zna delati v tem okolju, vsakega prime, da bi tudi sam poskusil, dobi 1000 in 1 idejo za scenarij, sceno, dialoge… Pri tem pa pozabi, da vsako ekspertno znanje potrebuje več kot le en pogled na okolje. Nihče ne zna v enem dihu sprejeti vsega znanja tega sveta, in prav to bi bila ovira tudi v tem primeru. Da bi se zares spoznala s tem okoljem, bi potrebovala čas. Kar nekaj časa. Vsekakor pa potrpljenja. Ker mi iz tega področja, navkljub interesu, manjka zelo veliko predznanja in predvsem izkušenj, bi kaj hitro naletela na nove in nove ovire. Ki bi zagotovo zamajale moj entuziastičen pristop in navdih za dokončanje igre…
Vsekakor bom okolje pokazala bratu. :) Ta bo zaradi ambicije po nadaljevanju študija na FRI veselo pograbil vse informacije, ki jih imam, jih dopolnil in kaj kmalu me bo on poučeval o tej temi.
Za konec bi dodala le še nekaj o delu v skupinah... Sodelovanje v heterogeni skupini (t.j. v skupini, kjer imamo posmazniki različno predznanje o neki temi) mi je bilo zelo všeč, že zaradi samega spoznavanja in povezovanja.
Pri tej nalogi je bil vseeno morda prepad med nami, nepoznavalci izobraževalnih iger in študenti RA, malce prevelik. Tako sem jaz doživljala situacijo, a tudi iz tega potegnila marsikaj koristnega. Izmed tega tudi izkušnjo, da prav zares ni vseeno, kdo je s kom v skupini. Učitelj mora načrtovati tudi to. Me smo imele srečo, da je šefica zaznala naše šibko predznanje in primerno temu tudi pristopila k nam. Ni nujno, da bi enako reagirali tudi učenci v razredu. Pravzaprav se mi zdi, da tega niti ne smemo pričakovati od njih.
Do neke mere je prav, da se izkažejo v svojem znanju, stopijo v vlogo tutorja vrstnikom, a vseeno - imajo tudi oni pravico do učenja in odkrivanja novih znanj in spretnosti.
Kolegica s smeri računalništvo-matematika (v nadaljevanju: šefica :) ) se je zelo potrudila in "svoji" skupinici zelo nazorno, jasno in z enostavnimi besedami povedala, za kaj se pravzaprav gre. Študentke smeri MA-RA so imele namreč nalogo, da nas, blažene nevedneže, popeljejo v svet ustvarjanja didaktične igre s pomočjo razvojnega okolja e-Adventure. Čeprav le-ta v opisu zagotavlja, da gre za oblikovanje in zasnovo enostavnejših izobraževalnih iger, lahko zagotovim, da temu ne gre verjeti niti s pogleda z letala...
Kolegice so imele izredno težko nalogo!
Za šefico naše skupine ne vem, jaz sem se zelo zabavala; sicer sem zgolj opazovala, ampak vsekakor zaradi tega nisem nič manj odnesla (v smislu, da se ne bi nič naučila).
Okolje za razvoj izobraževalnih iger ponuja ogromno in še več. Verjamem, da igre, ki so zasnovane kot magnet za $$$, vsebujejo še več, ampak je tudi ta program zelo dober. Ko ga enkrat spoznaš in ga spraviš v mezinček – ko ga obvladaš…
Seveda ob opazovanju osebe, ki zna delati v tem okolju, vsakega prime, da bi tudi sam poskusil, dobi 1000 in 1 idejo za scenarij, sceno, dialoge… Pri tem pa pozabi, da vsako ekspertno znanje potrebuje več kot le en pogled na okolje. Nihče ne zna v enem dihu sprejeti vsega znanja tega sveta, in prav to bi bila ovira tudi v tem primeru. Da bi se zares spoznala s tem okoljem, bi potrebovala čas. Kar nekaj časa. Vsekakor pa potrpljenja. Ker mi iz tega področja, navkljub interesu, manjka zelo veliko predznanja in predvsem izkušenj, bi kaj hitro naletela na nove in nove ovire. Ki bi zagotovo zamajale moj entuziastičen pristop in navdih za dokončanje igre…
Vsekakor bom okolje pokazala bratu. :) Ta bo zaradi ambicije po nadaljevanju študija na FRI veselo pograbil vse informacije, ki jih imam, jih dopolnil in kaj kmalu me bo on poučeval o tej temi.
Za konec bi dodala le še nekaj o delu v skupinah... Sodelovanje v heterogeni skupini (t.j. v skupini, kjer imamo posmazniki različno predznanje o neki temi) mi je bilo zelo všeč, že zaradi samega spoznavanja in povezovanja.
Pri tej nalogi je bil vseeno morda prepad med nami, nepoznavalci izobraževalnih iger in študenti RA, malce prevelik. Tako sem jaz doživljala situacijo, a tudi iz tega potegnila marsikaj koristnega. Izmed tega tudi izkušnjo, da prav zares ni vseeno, kdo je s kom v skupini. Učitelj mora načrtovati tudi to. Me smo imele srečo, da je šefica zaznala naše šibko predznanje in primerno temu tudi pristopila k nam. Ni nujno, da bi enako reagirali tudi učenci v razredu. Pravzaprav se mi zdi, da tega niti ne smemo pričakovati od njih.
Do neke mere je prav, da se izkažejo v svojem znanju, stopijo v vlogo tutorja vrstnikom, a vseeno - imajo tudi oni pravico do učenja in odkrivanja novih znanj in spretnosti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar