Specialni pedagogi imamo soustvarjalni odnos, ki smo ga zelo globoko ponotranjili po vzoru socialnih delavcev v svojih praksah, predajala ga nam je strokonjakinja s tega področja, in s tem v glavi morda (precej nehote) naslov dobi malce neprimeren prizvok.
A vseeno ... bistvo je v soustvarjanju. Zadeva se preseli na splet, kjer brez zamika zaradi transporta, lahko pišemo neke dokumente - take in drugačne - sočasno.
Podatki so shranjeni na internetu, nikjer na rač. ne zavzema prostora in nas ne bremeni, da pišemo v najaktualnejšo različico z bojaznijo, da morda kolegica počne prav isto, in bo za malenkost hitreje poslala dokument prek e-pošte kot mi, in ... mi bomo končali tako, da bomo najprej prenašali že vse dopisano v nov dokument oz. spajali dokumente oz. čarali, kakorkoli se že vsak posameznik znajde v taki tečni situaciji.
Vsi smo že bili enkrat v takem položaju in, bodimo iskreni, res ni fino. Predvsem ni fino, če vsem članom skupine odgovorja ta adrenalinsko-napeti proces pošiljanja dokumenta prek emaila, razen tebi.
In potem si tečen, ker težiš z nekimi orodji, ki so na spletu, sploh niso na računalniku ("Kaj pa če zašteeeekaaa?"), pri čemer se dokument shranjuje na spletu ("Joj, kaj pa če se vse sesujeeee?") in ko končno uspeš s svojim forsiranjem, modeli (člani skupine) vseeno uspejo zakvačkati cel googledocs dokument in gladko malo pristaneš v dnevu ali dveh nazaj na t.i. good old fasion way, t.j. pošiljanju n-tih različic dokumenta. Sebi in nič krivemu orodju se še zadnjič trudiš povrnit ugled, dopoveduješ, da hec ni le v pisanju v en dokument, ampak da lahko komentiramo določene dele, tako brihtno je narejena, da ti samodejno označi tekst, ki so ga napsiali različni uporabniki, da lahko klepetamo vmes, da si mogoče namestimo še videokonferenco, in spijemo kar kofe ob pisanju seminarja*... Evo ti družabnost! :)
Kot da bi se v 1.nadstropju skupaj stiskali pred enim računalnikom, ki dela malo za danes, malo pa še za včeraj...
Taka orodja so in bodo (ker smo iskreni, bomo priznali) vse bolj uspešna in uporabljena na vse več področjih. In niso primerna zgolj za pisanje seminarskih nalog, poročil, ampak tudi za ustvarjanje seznamov, obvestil, nekatera tudi za risanje miselnih vzorcev, ustvarjanje projekcij in tabel.
Vseeno nam prava iskrenost ne da, za to lahko povemo, da je, realno gledano, posamezniku še vedno lažje (bolj avtomatsko, hitreje) dati quick reply na email in se zavoljo ustvarjanja seznama podpisati: 15. Ava Lina Smej, z naslednjim emailom pride dopis 16. Anton Žan Tomažin, in tako dalje... in preden se spiše en navaden seznam, zasmetimo e-predale vsem sodelujočim v pogovoru.
Da ne dolgovezim še naprej, naj zaokrožim zapis z uporabnostjo v šoli:
Če orodja za skupinsko urejanje dokumentov znajo uporabljati vsi akterji, jih vidijo kot uporabne in kot najbolj optimalno rešitev, potem je uporabnost lahko zelo velika, v večih situacijah.
Če pa se uporabniki pritožuejo ali pa preprosto nimajo dovolj znanja, potem je stvar drugačna.
Jaz vidim veliko uporabnost v šoli, morda ne pri direktnem delu z učenci (če gledamo specialno pedagoško področje), temveč toliko več pri delu med timskimi strokovnjaki, pri pisanju prilagoditev, priporočil, IPja, itd...
Mislim, da sem v enem prejšnjih zapisov že nekaj nakazala v to smer...
___________________________________________________
* združene so lastnosti različnih orodij, ne le enega, zgolj za ilustracijo primera
Ni komentarjev:
Objavite komentar